TOREK
25
Junij

Mariborski grad


 

 

 

Mariborski mestni grad je dal med letoma 1478 in 1483 zgraditi cesar Friderik III. z namenom, da utrdi severovzhodni del mestnega obzidja. Grad izkazuje več gradbenih in stilnih obdobij in je poleg stolnice najimenitnejši arhitektonski spomenik v Mariboru. V Mestnem gradu, ki je bil nekoč rezidenca mestnih upraviteljev, je zdaj Pokrajinski muzej z več zbirkami velike vrednosti. Med pomembne gradbene dosežke gradu sodijo baročno stopnišče iz let 1747 do 1759, Loretska kapela ob južni fasadi, ki je nastala med letoma 1665 in 1675, ter viteška dvorana v 1. nadstropju s čudovito stropno slikarijo Jožefa Geblerja in stenskimi podobami. Vzhodna grajska fasada se v severovzhodnem vogalu zaključuje z grajsko bastijo, delom gradbenika Domenica dell' Allio iz let 1556-1562. Predstavljala je obrambno točko ob mestnem jarku, ki je potekal od treh ribnikov vse do dravskega obrežja po današnji Svetozarevski ulici. Grad so sčasoma spremenili v bogato fevdalno bivališče. Lastniki gradu, grofi Khisli, so območje gradu raztegnili proti zahodu, kjer je danes kompleks Astorie in stavba kina Partizan Tam so bili grajsko dvorišče in gospodarska poslopja, v 18. stoletju pa so grofi Brandisi pozidali zahodno stran gradu. Dogradili so stopniščni trakt (1747-1750) z bogatim kiparskim okrasjem. Pred tem je bil namreč vhod na grajsko dvorišče na začetku današnje Grajske ulice z lepimi grajskimi vrati, nad vhodom v grad pa sta dobro vidna grba plemiških družin Brandis in Trauttmannsdorff. Osrednji prostor gradu je slavnostna, imenovana tudi viteška dvorana. Dvorana ima bogato notranjo opremo s slikarijami umetniških družin Quadrijev in Lorenza Laurigo. Na ovalnem stropu je podoba konjeniške bitke med krščansko in turško vojsko, ki jo je leta 1763 naslikal graški slikar Johann Gebler. V viteški dvorani je leta 1847 koncertiral, kakor je zapisal tedanji kronist, "pred izbrano publiko", tudi Franz Liszt. V gradu so bivale tudi znane osebnosti: cesarja Leopold I. in Karel VI., cesarica Marija Terezija, ruski prestolonaslednik in kasnejši car Pavel I. ter papež Pij VI. Grad je v 19. stoletju začel izgubljati svojo pravo podobo: odvzeli so mu tri stolpe, ostal je samo še tisti nad kapelo. Na južnovzhodnem delu, na cestišču današnjega Trga svobode so podrli mestna Graška vrata. Ob koncu 19. stoletja so podrli grajski portal in skozi grajsko dvorišče speljali Grajsko ulico. Leta 1933 je grad kupila mestna občina, pet let zatem pa se je v grad vselil Pokrajinski muzej. Na severozahodnem vogalu grajskega kompleksa stoji kip slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča, ki je v Mariboru urejal politični list Slovenski narod. Kip je ustvaril akademski kipar Lojze Kogovšek.

STOPNIŠČE
Stopnišče mariborskega gradu je edina profana rokokojska arhitektura v Sloveniji, ki ima na vseh stranicah konkavno razgibano ostenje. V notranjosti pritegne pozornost bogato štukaturno in kiparsko okrasje. Stopnišče je dal pozidati med leti 1747 – 1750 grof Henrik Adam Franc Brandis na mestu nekdanje veže s stopniščnim stolpom. Stopnišče je dvoramno z arkadami v pritličju in s štukirano rokokojsko ornamentiko okrog okenskih okvirov v nadstropju. V notranjosti se na ograji stopnišča nahajata na eni strani počivajoča Diana z dvema lovskima psoma, na drugi boginja Ceres z dvema dečkoma. Kamnito stopniščno ograjo dodatno krasijo kamniti kipci dečkov, figuri kmetov in rokokojske vaze. Odgovor na vprašanje o avtorstvu stopniščnega rizalita mariborskega gradu ni povsem razjasnjen: arhitekta lahko postavimo v bližino mariborskih stavbarjev Jožefa Hoferja in Johannesa Nepomuka Fuchsa, medtem ko so kamnite plastike delo vsaj dveh mojstrov – eden izmed njiju je bil najverjetneje Jožef Straub.




Delovni čas: torek - sobota : 9.00 - 16.00 nedelja : 9.00 - 14.00 ponedeljek in prazniki zaprt.

Država/Regija: Slovenija /
Občina: Maribor
Kraj/Pošta:  Maribor / 2000
Ulica:  Grajska ulica 2
Telefon:  +386 (0)2 22 83 551
Fax:  +386 (0)2 25 27 777
Spletna stran:  http://www.pmuzej-mb.si
Elektronska pošta:  info@pmuzej-mb.si


Prireditve na tej lokaciji:
Začetki